Italijan v Ameriki
Stevio je v Ameriki botanično odkril Italijan dr. Moses Santiago Bertoni v začetku dvajsetega stoletja po dolgoletnem iskanju. Poimenoval jo je v čast paragvajskemu kemiku Rebaudiju, ki mu je kot prvemu uspelo iz listov rastline izločiti sladko snov v čisti obliki. Novica o tem odkritju se je hitro razširila po vsem svetu. V devetnajstem stoletju je bila uporaba te rastline razširjena tudi v sosednjih deželah, predvsem v Braziliji in Argentini. Razširila se je do daljnega vzhoda, kjer so jo še posebno vzljubili Japonci. Stevia je samorodni grmiček, večletna rastlina, ki zraste do višine 60 cm, na plantažah pa tudi do 90 cm. Rastlina ima veliko vejic, ki so porazdeljene po steblu s parnimi in mesnatimi listi. Liste stevie pobirajo v začetnem stadiju cvetenja, ko je tudi najslajša.
Ob uživanju stevie ob obrokih hitreje dosežemo občutek sitosti in ustavimo pretirano željo po hrani. Stevia je domala brez kalorij.
Uravnava sladkor v krvi in antibakterijski učinki
V nekaterih južnoameriških deželah se stevia uporablja za zdravljenje diabetesa in hipoglikemije. Diabetiki, ki konzumirajo stevijo ob vsakem obroku, so opazili, da se jim v relativno kratkem času regulira nivo sladkorja. Raziskava hipoglikemijskega učinka steviozida, ki jo je vodila skupina znanstvenikov leta 1999 na Univerzitetni kliniki v Kopenhagenu na oddelku za endokrinologijo in metabolizem, je pokazala, da steviozid deluje direktno na beta celice trebušne slinavke. Dognali so, da le ta povzroča direktno iztiskanje inzulina iz beta celic. Bolj slikovito povedano, steviozidi povzročajo izločanje inzulina iz trebušne slinavke. Študije so pokazale, da stevia znižuje previsok krvni tlak, na normalen krvni tlak pa ne vpliva. Izjemno zanimiva ugotovitev je, da stevia preprečuje rast in reprodukcijo nekaterih bakterij in drugih mikroorganizmov, vključujoč bakterije, ki povzročajo karies, bolezni dlesni in krvavitve dlesni. Zato jo priporočajo za ustno vodico za vzdrževanje ustne higiene. Zaviranje razvoja bakterij so ugotovili tudi pri bakerijah, v ustni votlini in nekaterih povzročiteljih grip. Tudi celi listi stevie so uporabni, predvsem za čaj, ki ima številne koristne lastnosti, med drugim na uravnoteženo človekovo razpoloženje.
Stevia tudi za hujšanje
Stevia je izvrstni pomočnik v procesu odpravljanja odvečne telesne teže, saj ne vsebuje kalorij in ima tendenco zmanjševanja zalog v naših maščobnih skladiščih ter odpravlja željo po sladki in mastni hrani. Stevia uravnava apetit pri ljudeh, ki imajo porušen odnos in povezavo med hipotalamusom in želodcem. Dokazano je, da stevia izboljšuje prebavo in funkcioniranje gastrointestinalnega trakta, umirja želodec in pomaga, da se telo po bolezni hitreje okrepi. Stevia ima še druge prednosti v primerjavi s sladkorjem, saj nima kalorij, ne karamelizira, ni kancerogena, ne fermentira v alkohol in ne vsebuje konzervansov.
Različne vrste
Različne vrste se razlikujejo po sladkosti, glede na strukturo vsebnosti. Navaden ekstrakt stevie je bele do bledo rumenkaste barve (posebno v raztopljeni obliki) in vsebuje okoli 85 odstotkov vseh steviozidov z dominantno prevladujočim steviozidom. Glede na kakovost ekstrakta je šele možno govoriti o sladkosti, zato se tudi pojavljajo različne meje od 250–450-krat slajša od sladkorja. Vrednost 300 je najpogosteje srečano povprečje. V skodelico kave ali čaja lahko dodamo 0,25 mg ekstrakta stevie. Kakšno doziranje pa je res potrebno, je odvisno od okusa vsakega posameznika. Najbolje je počakati eno minuto in šele nato napitek spiti.
Pridelava
Predelujejo jo na Kitajsken, v Tajvanu, Maleziji, Koreji, Paragvaju, Hrvaškem... V različnih raziskavah so analizirane vsebnosti in hranilni elementi, ki jih vsebuje stevia. Vsebuje vitamin C, beta-karotin (pro vitamin A), krom, kobalt, rastlinske maščobe in vlakna, železo, magnezij, mangan, niacin, fosfor, kalij, proteine, riboflavin, selen, silicij, natrij, tiamin, vodo, cink in dodatnih 53 elementov. Najbolj zanimive substance, ki se pojavljajo kot sladilo, so glikozidi, ki jih je znanih kar osem različnih vrst.
Znanstveno dokazana manjša obolelost za rakom na dojkah
Stevia je bila predmet neštetih raziskav skoraj skozi vse dvajseto stoletje. Na tisoče poskusnih živali so v stotinah študij hranili z 250- do 1250-krat večjim odmerkom steviosida od tistega, ki ga v povprečju zaužijejo ljudje. Živali so nato podrobno raziskovali. Izsledki so pokazali, da stevia niti v očitno pretiranih količinah nima niti najmanjših negativnih učinkov. Živali, ki so dobivale skrajne odmerke steviozida, so sicer dosegale nekoliko manjšo telesno težo kakor živali iz kontrolne populacije, vendar to ni presenetljivo, saj je steviozid brez kalorij. Drugi ugotovljeni rezultat je bila zmanjšana obolevnost za rakom na dojkah (seskih pri samicah) ter zmanjšano število primerov obolenj ledvic pri samcih. Vsekakor nič slabega.
