Za skledo zdrave solate nam ni treba na tržnico, lahko se odpravimo na sprehod in iz divje rastočih rastlin sestavino zastonj zdravo in okusno rudninsko-vitaminsko bombo.

 

Nekako dve tretjini avtohtonih slovenskih rastlin, ki rastejo divje v naravi, je užitnih in naši predniki so se po vsej verjetnosti veliko prehranjevali s to divjo zelenjavo.

Količina rudnin in vitaminov, ki jih predvsem spomladi vsebujejo te divje rastoče rastline – pleveli, krepko presegajo vrednost katerekoli gojene zelenjave. S količino vitamina C divje rastline prekašajo vse citruse, ki so sinonim za vir tega vitamina. Koprive recimo, ga imajo šestikrat več. 

 

Poganjki divje rastočih rastlin vsebujejo precej antioksidantov, snovi, ki upočasnijo ali preprečijo oksidacijo – staranje. Antioksidanti prav tako dokazano pomagajo zavirati razvoj mnogih hudih bolezni in ob enem povečujejo telesne sposobnosti.

 

Spomladi lahko nabiramo regrat, vršičke kopriv, rman, čemaž, hmeljeve poganjke, navadno regačico, navadno zvezdico… užitne so trobentice in vijolice, ki nam barvno in z okusom popestrijo jedi. Na Primorskem nas kmalu razveselijo divje rastoči šparglji, ki po okusu močno presegajo gojene.

 

Pestrost rastlin v naravi je velika in vsak bo našel nekaj za svoj okus. Z malo domišljije in gastronomskega znanja, lahko pripravimo izvirne in zelo okusne jedi. Praviloma so rastline zrasle v naravi, brez »pomoči človeka«, bolj aromatične in polnejšega okusa od gojenih.

 

Sprehod stran od prometnic in ostalih onesnaževalcev je sproščujoč, zabaven in koristen, če se odločimo svoj jedilnik obogatiti z divje rastočo zelenjavo.Vse kar bomo nabrali bo brez škodljivih snovi in ekološko.

 

A preden se od doma odpravimo s košaro je treba nekatere stvari vedeti. Nabiramo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Najbolje nas z rastlinami seznani poznavalec, veliko pa je tudi slovenske literature o naravno rastočih užitnih rastlinah.

Pomembno je, da rastlin naberemo le toliko, kot jih potrebujemo, saj z nabiranjem ne želimo ogroziti njihovega obstoja, nam pa tudi sveže največ koristijo.

 

Raje kot drenjanje in med policami v nakupovalne centru, si izberimo sprehod, združimo prijetno s koristnim. Zgodaj spomladi nam tudi tržnice ponujajo le pregrešno drag radič in motovilec, narava je mnogo bolj radodarna, zato le pot pod noge!

 

Pogumno a kljub temu, ne pozabimo na previdnost, če smo začetniki!

 

Pomladna solata s trobenticami, marjeticami in vijolicami

 

Nekatere vrste pomladnega cvetja so užitne, jedem pa jih dodajamo predvsem za okras. Videz in okus pomladnih solat popestrimo, s cvetovi trobentice in marjetice ali vijolice, da naša solata ne bo preveč divjega okusa, bodimo pri dodajanju cvetkov zmerni.
 

Mladi listi trobentice vitaminska bomba, uporabljamo jih le kot dodatek v majhnih količinah, dami imajo preveč intenziven okus, cvetki so prijetne arome in blagega okusa.

Cvetove trobentic in vijolic lahko tudi kandiramo ali sveže uporabimo kot okras sladicam.