Postni dnevi hitro minevajo in kaj kmalu bo tu najprej Cvetna nedelja in nato Velika noč z najrazličnejšimi dobrotami, pirhi in potico.
 

 

Nekdaj so bile shrambe v tem času več ali manj prazne, jedi, ki so ostale so gospodinje hranile za Veliko noč. 

Danes nas letni čas ne veže na izbiro hrane, način življenja je drugačen in tudi velikonočni jedilnik se je nekoliko spremenil - prilagodil. Predvsem so se zmanjšale količine, jedi, ki nosijo tradicionalni simbolni pomen, pa so ostale. 

 

Praznik velike noči je ob velikem pomenu za verujoče, predvsem družinski praznik. Običaj žegna je še zelo živ; v košari se zjutraj k blagoslovu odnese šunka, jajca - pirhi, potica, hren… ponekod tudi kruh, sol, vino… vsebina košare se od regije do regije nekoliko razlikuje.

 

Nekdaj je družina blagoslovljene jedi jedla šele naslednji dan za zajtrk. Nekdaj se ničesar od  blagoslova ni zavrglo. Drobtinice in ostanke (če so bili) so dobile živali, jajčne lupinice, pa so posuli okoli hiše in gospodarskega poslopja, kot zaščito pred slabim.

 

Pisanice so si zaljubljenci izmenjavali kot znak naklonjenosti, bili pa so pirhi tudi del mnogih iger, s katerimi so se zabavali v tem času. Ponekod se ta stara tradicija velikonočnih iger oživlja, prirejajo prava tekmovanja v »sekanju« in zbijanju pirhov, pa valicanju  - trkljanju pirhov po grabljah in valicanju pirhov po perivniku.

 

Več o običajih, receptih in jedeh, pa v naslednjih dneh.